Ваистину. Само да се духови сложе и Кара Чубурски др. Зупо.
Лако је њему да паметује на телевизору где је високи функционер, ал' чик да резервише сто на Чубури!
Ovo vrag odneo šalu! Ajde da pre svega budemo forumaši, onakvi kakvi smo, mene to poprilično opušta i zaista mi godi, da ne brkamo sa privatnim i poslovnim! Zato vas stvarno molim da otsavimo OT po strani. Nije mi da se šalim sa nečim što shvatam ozbiljno i što mi je zaista od životne važnosti! Morate to da razumete!
Ću da ostanem ovde isti onakav ali pod tim uslovom.
Eto, pristajem da rezervišem sto na Čuburi kod Raše u Pejtonu, samo - KADA?!
Ja bih voleo čim prije.
Ali ajde da vidimo šta drugi kažu. Mislim da je Iznogud nešto pričao o feburaru - pa možda on ne može baš sada.
Nego, hajde, da vidimo šta je konsenzus? Koliko nas je za što skorašnje viđenje...
Лако је њему да паметује на телевизору где је високи функционер, ал' чик да резервише сто на Чубури!
Ovo vrag odneo šalu! Ajde da pre svega budemo forumaši, onakvi kakvi smo, mene to poprilično opušta i zaista mi godi, da ne brkamo sa privatnim i poslovnim! Zato vas stvarno molim da otsavimo OT po strani. Nije mi da se šalim sa nečim što shvatam ozbiljno i što mi je zaista od životne važnosti! Morate to da razumete!
Ću da ostanem ovde isti onakav ali pod tim uslovom.
Eto, pristajem da rezervišem sto na Čuburi kod Raše u Pejtonu, samo - KADA?!
Извини.
Шта ћу - ретко се ко слаже са мном да је најбоља шала она са озбиљним стварима, на ивици...
"Fotografije na tej spletni strani so avtorsko zaščitene in jih ni mogoče reproducirati v komercialnem namene. Vsi, ki bi jih želeli uporabiti na lastnih spletnih straneh, morajo za to zaprositi gospo Grazio Rusjan, nečakinjo bratov Rusjan: palpersempre@gmail.com
Grazia Rusjan, nečakinja brata Rusjana, Gorica, maj 2002
Sem nečakinja letalskih pionirjev Edvarda in Josipa Rusjana ter avtorica teh spletnih strani...Moj oče Carlo je bil brat Edvarda Rusjana; ko se je ta smrtno ponesrečil z letalom, je bil moj oče star šele leto in pol. Po poklicu sem pedagoginja, preživela pa sem 28 let v Bruslju, kjer sem bila zaposlena na sedežu Evropske Unije, v kabinetu generalnega direktorja za zunanje stike ter, pozneje, za kmetijstvo. Prepotovala sem vse celine, naposled pa sem se vrnila v svojo Gorico, kjer sem se lotila raziskovalnega dela o kratkem življenju mojega strica Edvarda Rusjana. Tako sem navezala stike s sorodniki v Argentini ter s tu živečimi strokovnjaki zgodovine letalstva, z namenom, da bi ovrednotila življensko delo mojega strica Edvarda, saj si želim, da bi ga to mesto, mesto kjer je on na začetku dvajsetega stoletja zgradil več letal, oziroma zrakoplovov, ter z njimi tudi poletel v nebo, bolje spoznalo in cenilo njegovo delo. V tem svojstvu sem sodelovala tudi pri organizaciji nekaterih namenskih razstav in simpozijev ter pri izdaji knjige "Nekoč je bilo letališče - C'era una volta un campo di volo", katero je izdala založba Edizioni Vittorelli. Knjiga govori o zgodovini goriškega letališča, v njej pa je eno poglavje posvečeno mojemu stricu Edvardu Rusjanu."
Чек, зашто тек у фебруару? Можемо и раније.
Ваистину. Само да се духови сложе и Кара Чубурски др. Зупо.
Лако је њему да паметује на телевизору где је високи функционер, ал' чик да резервише сто на Чубури!
Ovo vrag odneo šalu! Ajde da pre svega budemo forumaši, onakvi kakvi smo, mene to poprilično opušta i zaista mi godi, da ne brkamo sa privatnim i poslovnim! Zato vas stvarno molim da otsavimo OT po strani. Nije mi da se šalim sa nečim što shvatam ozbiljno i što mi je zaista od životne važnosti! Morate to da razumete!
Ću da ostanem ovde isti onakav ali pod tim uslovom.
Eto, pristajem da rezervišem sto na Čuburi kod Raše u Pejtonu, samo - KADA?!
Ja bih voleo čim prije.
Ali ajde da vidimo šta drugi kažu. Mislim da je Iznogud nešto pričao o feburaru - pa možda on ne može baš sada.
Nego, hajde, da vidimo šta je konsenzus? Koliko nas je za što skorašnje viđenje...
Лако је њему да паметује на телевизору где је високи функционер, ал' чик да резервише сто на Чубури!
Ovo vrag odneo šalu! Ajde da pre svega budemo forumaši, onakvi kakvi smo, mene to poprilično opušta i zaista mi godi, da ne brkamo sa privatnim i poslovnim! Zato vas stvarno molim da otsavimo OT po strani. Nije mi da se šalim sa nečim što shvatam ozbiljno i što mi je zaista od životne važnosti! Morate to da razumete!
Ću da ostanem ovde isti onakav ali pod tim uslovom.
Eto, pristajem da rezervišem sto na Čuburi kod Raše u Pejtonu, samo - KADA?!
Извини.
Шта ћу - ретко се ко слаже са мном да је најбоља шала она са озбиљним стварима, на ивици...
Di je ovo?

JRZ StojadinStojadinović u fabrici aviona?!
Dan ujedinjenja 35. Saborna
http://www.edvard-rusjan.it/
"Fotografije na tej spletni strani so avtorsko zaščitene in jih ni mogoče reproducirati v komercialnem namene. Vsi, ki bi jih želeli uporabiti na lastnih spletnih straneh, morajo za to zaprositi gospo Grazio Rusjan, nečakinjo bratov Rusjan: palpersempre@gmail.com
Sem nečakinja letalskih pionirjev Edvarda in Josipa Rusjana ter avtorica teh spletnih strani... Moj oče Carlo je bil brat Edvarda Rusjana; ko se je ta smrtno ponesrečil z letalom, je bil moj oče star šele leto in pol.
Po poklicu sem pedagoginja, preživela pa sem 28 let v Bruslju, kjer sem bila zaposlena na sedežu Evropske Unije, v kabinetu generalnega direktorja za zunanje stike ter, pozneje, za kmetijstvo. Prepotovala sem vse celine, naposled pa sem se vrnila v svojo Gorico, kjer sem se lotila raziskovalnega dela o kratkem življenju mojega strica Edvarda Rusjana. Tako sem navezala stike s sorodniki v Argentini ter s tu živečimi strokovnjaki zgodovine letalstva, z namenom, da bi ovrednotila življensko delo mojega strica Edvarda, saj si želim, da bi ga to mesto, mesto kjer je on na začetku dvajsetega stoletja zgradil več letal, oziroma zrakoplovov, ter z njimi tudi poletel v nebo, bolje spoznalo in cenilo njegovo delo. V tem svojstvu sem sodelovala tudi pri organizaciji nekaterih namenskih razstav in simpozijev ter pri izdaji knjige "Nekoč je bilo letališče - C'era una volta un campo di volo", katero je izdala založba Edizioni Vittorelli. Knjiga govori o zgodovini goriškega letališča, v njej pa je eno poglavje posvečeno mojemu stricu Edvardu Rusjanu."